

Psihološki stresorji na delovnem mestu so vsi zunanji ali notranji dejavniki, ki lahko vplivajo na posameznikovo duševno ravnovesje, zmogljivost in splošno počutje pri delu. Gre za vplive, ki lahko sprožijo občutek pritiska, izgube nadzora, notranje napetosti ali celo ogroženosti. Ti stresorji so pogosto posledica kombinacije delovnih zahtev, načina organizacije dela, medosebnih odnosov in osebnih pričakovanj.
Ločimo jih na objektivne stresorje (npr. količina dela, urnik, odgovornost) in subjektivne stresorje, ki so povezani z doživljanjem – to pomeni, da enak delovni pogoj na enega zaposlenega ne vpliva stresno, pri drugem pa lahko sproži intenziven stresni odziv.
Stresorje v delovnem okolju delimo na:
Neprekinjena izpostavljenost psihološkim stresorjem na delovnem mestu ni le psihološki izziv, ampak predstavlja tudi zdravstveno tveganje. Lahko pripelje do razvoja sindroma izgorelosti, anksioznih in depresivnih motenj, motenj spanja, pa tudi fizičnih bolezni, kot so visok krvni tlak, motnje imunskega sistema in srčno-žilna obolenja.
Zato je pomembno, da delodajalci in zaposleni prepoznavajo in razumejo psihološke stresorje ter razvijejo sistemske strategije za njihovo obvladovanje. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali najpogostejše vrste stresorjev, njihove posledice ter učinkovite ukrepe za zmanjševanje psihološke obremenjenosti pri delu.
Eden najpogostejših psiholoških stresorjev je kronična preobremenjenost. Ta se lahko kaže v obliki prevelike količine nalog, kratkih rokov, stalne dosegljivosti ali pomanjkanja ustreznih virov (čas, ljudje, oprema) za uspešno opravljanje dela. Posledica je stanje stalne napetosti, ki lahko vodi v izgubo občutka nadzora, frustracijo in na dolgi rok tudi v izgorelost.
Ko zaposleni nima jasnega razumevanja svojih nalog, ciljev ali pristojnosti, lahko to vodi v notranje konflikte, občutek zmedenosti in negotovosti. Nejasnost vlog pogosto povzroča medosebne napetosti ter slabša učinkovitost in zadovoljstvo pri delu, saj se zaposleni težko poistovetijo s svojo vlogo v organizaciji.
Medosebni konflikti, pomanjkanje spoštovanja, pasivna agresija, mobing ali celo ignoriranje sodelavcev lahko močno vplivajo na duševno počutje. Psihološka varnost v kolektivu je temelj zdravega delovnega okolja – če je ta ogrožena, se poveča stopnja stresa, zmanjša angažiranost in poveča tveganje za bolniške odsotnosti.
Vodje igrajo ključno vlogo pri zaznavi varnosti in podpore zaposlenih. Ko nadrejeni ne znajo ali ne želijo nuditi konstruktivne povratne informacije, empatičnega poslušanja in jasnih usmeritev, lahko zaposleni občutijo strah pred napakami, razvijejo odpor do dela in postanejo manj motivirani. Pomanjkanje podpore pogosto vodi v občutek osamljenosti na delovnem mestu.
V času gospodarske negotovosti, prestrukturiranj, uvedb novih tehnologij ali sprememb v poslovnih modelih se pogosto pojavi strah pred izgubo delovnega mesta. Tudi pogoste reorganizacije, spremembe ekip ali nalog ustvarjajo psihološko nestabilnost, ki lahko sproži anksioznost, pasivnost in odpor do sprememb.
Telesni in duševni simptomi se pogosto prepletajo, kar dodatno otežuje zgodnje prepoznavanje in obravnavo.

Znaki se lahko kažejo kot:
Vodje in sodelavci imajo ključno vlogo pri zaznavanju teh sprememb in odprtem pogovoru o možnih rešitvah.
Eden ključnih ukrepov za obvladovanje psiholoških stresorjev je sistematična promocija duševnega zdravja. To vključuje delavnice o soočanju s stresom, distribucijo informativnih gradiv ter omogočanje dostopa do zaupne psihološke pomoči. Zaposlenim mora biti na voljo možnost pogovora s strokovnjakom ali svetovalcem v varnem in zaupljivem okolju, kjer lahko naslovijo svoje stiske brez stigme ali strahu pred posledicami.
Vodstveni kader ima ključno vlogo pri prepoznavanju in obvladovanju stresa v delovnem okolju. Usposabljanja naj vključujejo razvoj veščin, kot so aktivno poslušanje, podajanje konstruktivne povratne informacije in empatično vodenje. Vodje morajo znati pravočasno prepoznati znake preobremenjenosti, vzpostaviti dialog in poiskati ustrezne rešitve za podporo zaposlenemu.
Organizacije lahko bistveno pripomorejo k zmanjševanju stresa, če zaposlenim omogočijo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Fleksibilni delovni časi, možnost občasnega dela od doma ali razumevanje osebnih okoliščin posameznika lahko povečajo zadovoljstvo, zmanjšajo izčrpanost in okrepijo pripadnost podjetju.
Z anonimnimi anketami o počutju, zadovoljstvu in zaznani stopnji stresa lahko organizacija pridobi dragocen vpogled v dejanske razmere na delovnem mestu. Redno spremljanje klime omogoča zgodnje zaznavanje težav, vključevanje zaposlenih v oblikovanje sprememb ter prilagajanje praks, preden pride do izgorevanja ali odhoda kadrov.

Z zgodnjim prepoznavanjem, strokovnim pristopom in organizacijsko odgovornostjo lahko podjetja bistveno zmanjšajo negativne učinke psiholoških stresorjev na delovnem mestu. Zdravo in stabilno delovno okolje ni le moralna obveza, ampak dolgoročna naložba v produktivnost, zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih.
V LAM Care podjetjem pomagamo prepoznavati tveganja in razvijati prilagojene rešitve, ki podpirajo duševno zdravje zaposlenih in ustvarjajo okolje, kjer lahko vsak posameznik dosega svoj potencial.