Kronični stres na delovnem mestu je danes ena največjih groženj duševnemu in telesnemu zdravju zaposlenih. Pojavlja se postopoma, pogosto neopazno, in vpliva na delovno učinkovitost, odnose ter splošno kakovost življenja. V tem prispevku razkrivamo, kaj kronični stres sploh je, zakaj je tako pogost v sodobnih delovnih okoljih ter kako ga prepoznati in obvladovati.

Kaj je kronični stres in kako nastane?

Kako se kronični stres razlikuje od akutnega?

Stres je naraven odziv telesa na izzive ali grožnje – imenujemo ga tudi »boj ali beg« odziv. Ko pa stresorji (dejavniki, ki povzročajo stres) trajajo dalj časa brez možnosti okrevanja, govorimo o kroničnem stresu.

Akutni stres je kratkotrajen, pogosto povezan s konkretnimi dogodki (npr. rok za oddajo projekta). Kronični stres pa traja tedne, mesece ali celo leta in je pogosto posledica dolgoročnih pritiskov – na primer nezadovoljstva z delom, konfliktov, preobremenjenosti ali pomanjkanja nadzora.

Zakaj je delovno mesto pogosto vir kroničnega stresa?

Katere so najpogostejše stresne situacije v službi?

Kronični stres na delovnem mestu se pogosto razvije zaradi kombinacije več dejavnikov:

• Visoka pričakovanja brez podpore – nerealni roki, pomanjkanje virov ali pomoči.
• Slabi odnosi z nadrejenimi ali sodelavci – konflikti, mobing, pomanjkanje spoštovanja.
• Negotovost zaposlitve – strah pred izgubo službe, nestabilne pogodbe.
• Pomanjkanje vpliva – zaposleni nimajo občutka, da lahko karkoli spremenijo.
• Nejasne vloge ali odgovornosti – pogosto vodijo v občutek nemoči ali frustracije.

Kako prepoznamo kronični stres pri sebi ali sodelavcih?

Katere so zgodnji opozorilni znaki?

Kronični stres močno vpliva na čustveno stabilnost in duševno zdravje. Psihološki simptomi so pogosto prvi, ki se pojavijo, a jih posamezniki radi prezrejo ali pripišejo utrujenosti:

• Razdražljivost in nestrpnost – posameznik se hitreje razjezi ali odzove pretirano na manjše motnje.
• Stalna napetost in tesnoba – občutek nemira, nemirne misli, notranje vznemirjenje.
• Depresivno razpoloženje – zmanjšano zanimanje za aktivnosti, ki so prej prinašale veselje, občutek brezupa ali praznine.
• Občutek čustvene izčrpanosti – tudi po počitku posameznik ne občuti olajšanja; občutek, kot da “ni več moči za nič”.
• Zmanjšana koncentracija in težave s spominom – posameznik se težje osredotoča, pogosto pozablja pomembne naloge ali podrobnosti.
• Občutek preobremenjenosti in nezmožnosti obvladovanja – tudi vsakodnevne naloge se zdijo zahtevne ali nepremostljive.

Fizični znaki kroničnega stresa

• Pogosti glavoboli – zlasti tenzijskega tipa (pritisk v predelu čela ali zatilja).
• Napetost v vratu, ramenih ali hrbtu – zaradi stalne aktivacije mišic.
• Prebavne težave – kot so napihnjenost, bolečine v trebuhu, zaprtje ali driska, kar je posledica motenj v delovanju črevesja.
• Motnje spanja – težave z uspavanjem, pogosto prebujanje ali nenaspanost kljub zadostnemu času spanja.
• Oslabljen imunski sistem – pogoste okužbe (npr. prehladi, vnetja) zaradi dolgotrajnega vpliva kortizola.
• Hitrejši srčni utrip, povišan krvni tlak ali občutek tiščanja v prsih – kar lahko vodi tudi v dolgoročne srčno-žilne težave.

‍

Vedenjski znaki kroničnega stresa

Kronični stres pogosto vodi tudi do sprememb v vedenju, ki se jih posameznik včasih niti ne zaveda:

• Umik iz socialnih stikov – zmanjšana želja po druženju, komunikaciji ali sodelovanju v skupinskih aktivnostih.
• Izogibanje nalogam in odgovornostim – pogosteje odlaša z delom, se izmika nalogam ali jih opravlja površno.
• Pogostejše napake pri delu – zmanjšana zbranost in utrujenost vplivata na kvaliteto opravljenih nalog.
• Povečana uporaba spodbujeval ali pomirjeval – večje količine kofeina, alkohola, nikotina ali celo pomirjeval za »blaženje« počutja.
• Spremembe v prehranjevanju – prekomerno prehranjevanje ali izguba apetita.
• Nerazložljivo zapuščanje delovnega mesta ali zamujanje – pasivna odpornost na pritisk, ki vodi v odsotnosti ali zamude.

Kronični stres na delovnem mestu ima torej posledice

Kronični stres je povezan z večjim tveganjem za bolezni srca, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2 in depresijo. Dolgotrajna aktivacija stresnega odziva lahko vodi tudi v izgorelost. Stres kot posledica zmanjša kognitivne sposobnosti – zaposleni postanejo manj osredotočeni, večkrat delajo napake in so manj inovativni.

Povečana razdražljivost in umik pogosto vodita v slabše odnose v kolektivu, kar še dodatno poglablja stresno situacijo. Kronični stres na delovnem mestu je zato nujno pravočasno prepoznati.

‍

Kako lahko posameznik zmanjša kronični stres?

Uravnoteženje delovnega časa in počitka

Redni odmori med delom in jasna ločitev med službenim ter zasebnim življenjem dokazano zmanjšujejo raven stresa. Ena najbolj učinkovitih metod je t. i. »digitalni detox« po zaključku delovnika, ko se posameznik zavestno odklopi od elektronskih naprav, povezanih s službo. Priporočamo tudi uporabo metode Pomodoro – 25 minut osredotočenega dela, sledi 5-minutni odmor, kar pripomore k večji produktivnosti in manjši utrujenosti.

Dvig telesne aktivnosti

Zmerna telesna vadba, kot so hitra hoja, kolesarjenje ali joga, vsaj 30 minut na dan, dokazano znižuje raven stresnega hormona kortizola. Hkrati povečuje izločanje endorfinov, ki izboljšujejo razpoloženje, pomagajo pri spancu in okrepijo telesno odpornost.

Čuječnost in dihalne vaje

Tehnike čuječnosti (npr. zavedanje dihanja, telesa, misli) ter dihalne vaje aktivirajo parasimpatični živčni sistem, ki umirja telo in duha. Preprosta, a učinkovita metoda je dihanje 4-7-8: vdih skozi nos štiri sekunde, zadrževanje sape sedem sekund, izdih skozi usta osem sekund.

Iskanje socialne podpore

Pogovori s sodelavci, družinskimi člani ali strokovnjaki pomagajo razbremeniti duševno napetost, ponudijo perspektivo in zmanjšajo občutek osamljenosti. Gradnja zaupanja in odprtosti v kolektivu je ključna za dolgoročno odpornost na stres.

Postavljanje meja

Učinkovito upravljanje s časom vključuje tudi sposobnost reči »ne« prevelikemu številu nalog ali pričakovanj. Postavljanje jasnih osebnih in profesionalnih meja pomaga ohranjati psihološko varnost, samozavest ter preprečuje občutek preobremenjenosti.

Kako lahko organizacije preprečujejo in zmanjšujejo stres pri zaposlenih?

Dobre prakse na ravni podjetja:

• Jasno komunicirane vloge in pričakovanja
• Pravična razporeditev dela in možnost sodelovanja pri odločanju
• Dostop do psihološke podpore, kot so zaupni pogovori s strokovnjaki
• Uvajanje programov promocije zdravja – delavnice, vadba, svetovanja

Kaj kažejo raziskave?

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je stres na delovnem mestu vzrok za kar 50–60 % vseh izgubljenih delovnih dni. Podjetja, ki vlagajo v duševno zdravje, opažajo nižjo fluktuacijo zaposlenih, večjo zavzetost in manj bolniških odsotnosti.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

• osebnega zdravnika,
• psihologa ali psihoterapevta,
• delovnega terapevta, če gre za posledice izgorelosti.

v LAM Care verjamemo, da je dolgoročno dobro počutje mogoče doseči le z uravnoteženim pristopom, ki upošteva vse vidike človekovega zdravja, zato podpiramo celostno obravnavo, kjer telesno, duševno in delovno zdravje niso ločeni elementi, temveč povezani sistemi, ki se medsebojno vplivajo in dopolnjujejo. Naše storitve temeljijo na razumevanju, da skrb za telo, um in delovno okolje predstavlja ključno osnovo za preprečevanje stresa, večjo odpornost in kakovostno življenje posameznika.

‍