Zdravniški pregled pred zaposlitvijo je obvezen postopek, s katerim se preverja, ali je kandidat zdravstveno sposoben varno opravljati delo, brez ogrožanja sebe ali drugih. Temelji na Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa, da mora delodajalec pred nastopom dela zagotoviti presojo zdravstvene sposobnosti, kadar to zahteva narava dela.
Namen pregleda ni izključevanje, temveč zaščita zdravja zaposlenih in preprečevanje nezgod ali poklicnih bolezni. Zdravnik medicine dela pregleda posameznika glede na specifične zahteve in tveganja delovnega mesta, ki jih določa Izjava o varnosti z oceno tveganja. Pregled je zato individualno prilagojen – drugačen bo za pisarniško delo kot za fizično naporno delo, delo na višini ali izmensko delo.
Ne. Zdravniški pregled pred zaposlitvijo je obvezen le za tista delovna mesta, kjer obstajajo posebna tveganja za zdravje ali varnost zaposlenega ali drugih oseb. Med takšna delovna mesta sodijo tista, ki vključujejo večjo fizično obremenitev (npr. dvigovanje bremen), psihično napornejše delo (npr. delo v izmenskem ritmu, nočno delo), izpostavljenost škodljivim dejavnikom (npr. nevarnim kemikalijam, hrupu, vibracijam, sevanju) ali delo v posebnih pogojih (npr. delo na višini, v zaprtih prostorih ali pri ekstremnih temperaturah).
Poleg tega je pregled pogosto obvezen tudi za poklice, kjer delavec s svojim delom neposredno vpliva na varnost drugih – denimo vozniki, varnostniki, gasilci, medicinsko osebje, učitelji, živilski delavci, delavci v proizvodnji in podobno. V teh primerih je zdravniški pregled obvezen in ga brez ustreznega potrdila zaposlitve ni mogoče pričeti.
Potrebnost določi strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu ali pooblaščena medicina dela, ki izdela t. i. Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Na podlagi te ocene se določi, kateri pregledi so potrebni za določeno delovno mesto.
Zdravniški pregled običajno traja od 30 minut do 2 uri, odvisno od zahtev delovnega mesta. Če so potrebne dodatne laboratorijske ali slikovne preiskave, se lahko postopek podaljša na več dni.
Zdravnik lahko glede na delovno mesto zahteva dodatne teste, na primer:
Zdravnik lahko izda naslednje odločitve:
V primeru nesposobnosti delodajalec ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto. Lahko pa poišče ustreznejše delovno mesto, ki ustreza zdravstvenemu stanju kandidata.
Pomembno je poudariti, da ima kandidat pravico do dodatne razlage zdravniškega izvida ter po potrebi do ponovnega mnenja pri drugem izvajalcu medicine dela. Prav tako mora biti postopek izveden z varovanjem osebnih podatkov in spoštovanjem zasebnosti.
Strošek zdravniškega pregleda pred zaposlitvijo krije delodajalec. Kandidat ne nosi finančnega bremena, razen če je bil pregled dogovorjen izven postopka zaposlovanja (npr. samoiniciativno ali pri menjavi poklica).
V praksi delodajalci pogosto sodelujejo s pogodbenimi izvajalci medicine dela, kar pomeni, da je celoten postopek poenoten, hiter in dokumentiran v skladu z zakonodajo.
Zdravniški pregled pred zaposlitvijo velja različno dolgo, odvisno od tveganj, ki so prisotna na delovnem mestu. Najpogosteje velja od 1 do 5 let. Rok naslednjega pregleda določi zdravnik medicine dela.
V določenih primerih lahko zdravnik skrajša obdobje do naslednje kontrole, če ima sum, da bi se zdravstveno stanje zaposlenega lahko poslabšalo.
Zdravniški pregled pred zaposlitvijo ima več ključnih funkcij:
Za posameznika pregled pogosto pomeni tudi priložnost, da se seznani z lastnim zdravstvenim stanjem, odkrije morebitna tveganja ter prejme priporočila za ohranjanje zdravja v delovnem okolju.
Zaposleni ali kandidat za delo naj bo na pregled pripravljen:
Priporočljivo je tudi, da oseba dan pred pregledom ne uživa alkohola in spi vsaj 7–8 ur, saj lahko utrujenost vpliva na nekatere rezultate.
Zdravniški pregled pred zaposlitvijo ni le formalnost, temveč ključen postopek za varno in uspešno zaposlitev. Omogoča, da se delo in zdravje povežeta v učinkovito celoto – s koristjo za delodajalca, zaposlenega in delovno okolje.
Podjetja, ki pregled jemljejo resno, dolgoročno ustvarjajo bolj zdravo in stabilno delovno okolje z manj tveganji, manj odsotnostmi in večjo produktivnostjo, zato je pomembno, da se postopek opravi pravočasno, strokovno in z jasno komunikacijo med vsemi vpletenimi.
Redna ocena zdravstvene sposobnosti zaposlenih tudi po zaposlitvi je eden ključnih dejavnikov dolgoročne delovne sposobnosti in preprečevanja kroničnih obolenj, zlasti v panogah, kjer so delovne obremenitve visoke. Vlaganje v zdravje zaposlenih se vedno povrne – tako v številkah kot v kakovosti delovnih odnosov.
