Preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene so sistematični pregledi zdravstvenega stanja delavca, ki jih delodajalec organizira po zakonski dolžnosti, da se zagotovi varnost, zdravje in delovna sposobnost na določenem delovnem mestu. Namen pregleda je oceniti, ali je delavec zdravstveno primern za varno opravljanje dela in ali so prisotne morebitne zdravstvene omejitve ali tveganja.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1) jasno določa, da mora delodajalec zagotoviti preventivne zdravstvene preglede, ki ustrezajo dejanskim tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Ta določba izhaja iz 36. člena, ki govori o tem, da so ti pregledi zakonsko obvezni in jih je potrebno organizirati skladno s tveganji, ki jih delavec lahko doživi na svojem delovnem mestu.
Poleg tega 36. člen navaja, da minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo izdela podzakonski akt, tj. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki podrobno opredeljuje:
Pravilnik tako zagotavlja jasen in sistematičen okvir delovanja: na njem temelji strokovna presoja in organizacija zdravstvenih pregledov, kar prispeva k varnemu in zakonitemu delovnemu okolju.
Ti se opravijo pred prvo zaposlitvijo ali ob vrnitvi na isto delovno mesto po daljši prekinitvi (več kot 12 mesecev). Namen je oceniti, ali kandidat izpolnjuje zdravstvene zahteve za varno delo.
Gre za celovit pregled, ki vključuje anamnezo, klinični pregled z osnovno biometrijo (teža, višina, indeks telesne mase), laboratorijske preiskave krvi in urina, test vida, sluha, EKG, spirometrijo, morebitne rentgenske preiskave ter izdajo zdravniškega spričevala. Obseg osnovnih pregledov je določen v Pravilniku.
Ti se izvajajo periodično glede na oceno tveganja na delovnem mestu. Specialist medicine dela določi vrsto in pogostost teh pregledov (npr. na 1–5 let), v kolikor so možne nevarnosti, kot so hrup, kemikalije, nočno delo, delo na višini ipd..
Ti so namenjeni zaposlenim po poškodbi pri delu, med bolniško odsotnostjo – preden se vrnejo na delo – ali če obstaja suma poklicne bolezni. Vključujejo ciljno usmerjene preiskave, dodatna testiranja, potrebo po prilagoditvi delovnega mesta ipd.
Delodajalec je zakonsko odgovoren za organizacijo in kritje stroškov vseh preventivnih zdravstvenih pregledov (predhodnih, obdobnih in drugih usmerjenih). Delavcu stroški ne smejo nastati, saj je to določeno v ZVZD‑1 in ZDR‑1.
Delavec ima pravico do pregleda, ki odgovarja tveganjem za varnost in zdravje pri delu, in dolžnost, da se takšnega pregleda udeleži. Če se pregledu izogne, lahko sledi prekinitev delovnega razmerja ali omejitev pri opravljanju dela.
Preventivni zdravstveni pregledi niso zgolj zakonska obveza, temveč tudi naložba. Zanje se pogosto zgodi, da se vsak vložen evro povrne kar štirikratno v boljši produktivnosti zaposlenih, zmanjšanih odsotnostih in boljšem delovnem vzdušju.
Zaposleni s preventivnimi pregledi ohranja boljši nadzor nad svojim zdravjem. Preiskave, ki bi sicer bile samoplačniške, so večinoma brezplačne, kar omogoča zgodnje odkrivanje zdravstvenih motenj, preprečevanje poklicnih bolezni in bolj varno delovno okolje.
Zaposleni, ki več kot polovico delovnega časa dela z zaslonom, ima pravico do očesnega pregleda. Delodajalec mora to urediti kot del ocene tveganja in organizirati ustrezne preglede.
Če je zaposleni izpostavljen hrupu, so potrebni redni zdravstveni pregledi v obdobju od 6 mesecev do 5 let, odvisno od stopnje izpostavljenosti – specialist medicine dela lahko določi pogostejše preglede.
Preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene niso zgolj formalnost, ampak ključni sistematičen ukrep za zaščito zdravja delavcev in zagotavljanje varnih pogojev dela. Njihov glavni cilj je preveriti zdravstveno ustreznost posameznika glede na specifična tveganja na delovnem mestu, in s tem prispevati h krepitvi celostne varnostne klime, kjer je zdravje na prvem mestu.
Ti pregledi so zakonsko predpisani – temeljijo na Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1), ki nalaga delodajalcu, da zagotovi zdravstvene preglede usklajene z delovnimi tveganji, in na Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki določa vrste, obseg, način izvajanja in roke za te preglede.
Takšno izvajanje pregledov krepi zdravje zaposlenih, zmanjšuje odsotnosti, izboljšuje delovno učinkovitost in drugim preprečuje neželene posledice na delovnem mestu. Hkrati podjetja, ki dosledno izvajajo preglede, izkazujejo podpisano zavzetost za zakonsko skladnost in etično odgovornost, kar krepi njihovo zaupanje v družbi in med zaposlenimi.
Kot strokovnjaki menimo, da z vključitvijo teh pregledov v vsakodnevno delovno prakso delodajalci igrajo ključno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu, kar v širšem kontekstu prispeva h konkurenčnosti in trajnosti gospodarstva kot celote.
