Kaj pomeni zdravstvena preventiva na delovnem mestu?

Zdravstvena preventiva na delovnem mestu pomeni sistematično uvajanje ukrepov za preprečevanje poškodb, bolezni in zmanjševanje tveganj, povezanih z delom. Vključuje:

• Primarno preventivo – preprečevanje tveganj (ergonomija, zmanjšanje hrupa, ustrezna organizacija dela)
• Sekundarno preventivo – zgodnje odkrivanje težav (preventivni zdravstveni pregledi)
• Terciarno preventivo – obvladovanje posledic bolezni (rehabilitacija, prilagoditve, vrnitev na delo)

Zakaj je preventiva na delovnem mestu tako pomembna?

Vpliv na produktivnost in odsotnost

Spodbujanje zdravstvene preventive na delovnem mestu neposredno zmanjšuje bolniške odsotnosti, saj se najučinkoviteje zmanjšujejo pogoste težave s kostno-mišičnim sistemom (MSD) in duševnimi stiskami. Skrbno načrtovani ukrepi, kot so ergonomsko prilagojena delovna okolja, redni preventivni zdravstveni pregledi in psihosocialna podpora, dokazano zmanjšujejo bolniške odsotnosti zlasti zaradi težav s hrbtenico ali stresa.

Istovrstno ukrepanje vodi tudi do večje angažiranosti delavcev, ki se počutijo varno in cenjeno, kar posledično povečuje njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Povečano zadovoljstvo zaposlenih se odraža tudi v nižji fluktuaciji – podjetja, ki vlagajo v zdravje zaposlenih, gradijo močnejšo kulturo zaupanja in pripadnosti, kar krepi pozitivno percepcijo delodajalca. Vse to potrjujejo primeri iz prakse in priporočila ministrstva in zavoda za varstvo pri delu, ki poudarjajo, da usmerjena preventiva prispeva k stabilnejši, zdravi in učinkoviti delovni sili.

Zakonodajne zahteve

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1) določa, da mora delodajalec na podlagi pisne ocene tveganja načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in spremljati izvajanje te dejavnosti. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa na drugi strani natančno določa vrste, obseg in pogostost zdravstvenih pregledov glede na ocenjeno tveganje na delovnem mestu.

Z oceno tveganja do identifikacije nevarnosti

Ocena tveganja v podjetju poskrbi, da se nakaže morebitne nevarnosti, potem pa se posledično pripravijo prilagoditve delavnega okolja,

Prvi korak ocene tveganja je jasna opredelitev nevarnosti – bodisi fizičnih ali kemijskih bodisi tudi psihosocialnih. Naredi se analiza verjetnosti, da do nevarnosti pride ter resnosti opredeljene nevarnosti

• Primer: pisarniško delo → npr. tveganje za bolečine v križu; industrijski proces → izpostavljenost kemikalijam
• Ključni koraki: identifikacija, ocena, načrtovanje ukrepov, izvedba, spremljanje

‍

Pomembni so tudi preventivni zdravstveni pregledi

Preventivni zdravstveni pregledi so ključni za ohranjanje zdravja delavcev in temeljijo na oceni tveganja na delovnem mestu. Obstajajo tri osnovne oblike:

1. Predhodni pregledi – opravi se pred začetkom dela ali po daljši prekinitvi (več kot 12 mesecev), da se ugotovi zdravstvena sposobnost zaposlenega za opravljanje določenega dela.
2. Usmerjeni obdobni pregledi – izvajajo se v razmiku, določenem glede na oceno tveganja. Za pisarniška dela se ti lahko izvajajo na 1–5 let, pri izpostavitvi nevarnim dejavnikom pa pogosteje, recimo enkrat letno ali na dve leti.
3. Drugi usmerjeni pregledi – izvedejo se po poškodbi pri delu, pri sumu na poklicno bolezen, po izpostavljenosti nevarnim snovem ali večkratnih poškodbah.

Kako poteka zdravstvena preventiva na delovnem mestu?

Določitev ekipe za zdravstveno preventive vključuje delodajalca, strokovnjaka za varnost pri delu in specialista medicine dela, ki skupaj oblikujejo celosten sistem skrbi za zdravje. Najprej ekipa izvede oceno tveganja. Na tej podlagi se pripravi načrt ukrepov – od ergonomskih prilagoditev in preventivnih pregledov do izobraževanj delavcev.

Nato sledi izvedba: prilagodijo se delovna mesta, izvajajo se redni zdravstveni pregledi in delavnice. V monitoring fazi se spremlja učinkovitost preko analize bolniških odsotnosti in zadovoljstva zaposlenih. Nazadnje sledi revizija, kjer se program nadgradi na podlagi zbranih podatkov in povratnih informacij ter zagotavlja stalno izboljševanje zdravstvene preventive.

‍

Napotki in najboljše prakse za delodajalce

• Uporabite nacionalne smernice (GZS, NIJZ)
• Spodbujajte ergonomijo (nastavljivi stoli, monitorji) → konkretna priporočila npr. zaslon 50–70 cm od oči
• Izobraževanja in promocija zdravja skozi aktivnosti (hoja, zdrava prehrana, psihosocialna podpora)

Primer iz prakse

Dejavnost: pisarniško delo

• Ocena tveganja je pokazala visoko tveganje MSD: več kot 60 % zaposlenih je imelo bolečine v hrbtu
• Ukrepi: ergonomija – nastavljive mize in stoli; vsakih 45 min aktivna pavza 2 min; izobraževanje; obdobni pregledi – vsaki 2 leti
• Rezultat po enem letu: 25 % manj odsotnosti zaradi bolečin v hrbtu, višje zadovoljstvo zaposlenih v anketiranju

Ocena tveganja v LAM Care

Zdravstvena preventiva na delovnem mestu ni le zakonska zahteva, ampak smiselna naložba v zdravje zaposlenih in produktivnost. Glede na priporočila EU-OSHA (European Union Information Agency for Occupational Safety and Health) je za večino podjetij primeren preprost 5-stopenjski pristop k oceni tveganja. Pri zahtevnejših okoliščinah, ki jih zahteva ocena tveganja, pa se lahko uporabi tudi druge, daljše pristope. Ti pristopi bodo poskrbeli tako za zadovoljstvo zaposlenih kot tudi delodajalcev.

Za strokovno pomoč pri oceni tveganj, prilagojenih usposabljanjih in celostnih rešitvah varnosti pri delu se obrnite na ekipo lam.care. Kontaktirajte nas in naredite prvi korak k varnejšemu delovnemu mestu.