Poklicne bolezni in poškodbe so pomemben vidik varnosti in zdravja pri delu. Razumevanje njihovih vzrokov, simptomov ter pravic in obveznosti, povezanih z njimi, je ključno za zagotavljanje varnega delovnega okolja.
Poklicne bolezni so bolezni, ki nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim dejavnikom pri delu, kot so kemikalije, prah, hrup ali fizični napori. Poškodbe pri delu pa so nenadni dogodki, ki povzročijo telesno ali duševno škodo med opravljanjem delovnih nalog.
Glavna razlika med poklicno boleznijo in poškodbo pri delu je v času nastanka in vzroku. Poklicne bolezni se razvijajo postopoma zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim dejavnikom, medtem ko so poškodbe pri delu posledica nenadnih dogodkov ali nesreč.
Poklicne bolezni in poškodbe imajo različne vzroke in dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek. Fizični dejavniki Izpostavljenost hrupu, vibracijam, ekstremnim temperaturam ali sevanju lahko poveča tveganje za poklicne bolezni in poškodbe. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu lahko povzroči trajne poškodbe sluha, kot je naglušnost. Vibracije, ki jih povzročajo delovni stroji, lahko vodijo do motenj v krvnem obtoku in živčnem sistemu, znanih kot sindrom vibracijske bolezni. Ekstremne temperature, bodisi visoke ali nizke, povečujejo tveganje za toplotni udar, podhladitev ali omrzline. Sevanje, kot je ionizirajoče sevanje, lahko povzroči poškodbe tkiv in poveča tveganje za razvoj raka.
Stik s škodljivimi kemikalijami, kot so topila, pesticidi ali težke kovine, lahko povzroči akutne ali kronične zdravstvene težave. Topila lahko povzročijo draženje kože in dihal, ter vplivajo na delovanje jeter in ledvic. Pesticidi so povezani z nevrološkimi motnjami in hormonskimi neravnovesji. Težke kovine, kot sta svinec in živo srebro, se lahko kopičijo v telesu in povzročijo poškodbe živčnega sistema ter drugih organov. Dolgotrajna izpostavljenost tem snovem lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, vključno z rakavimi obolenji.
Slaba ergonomija delovnega mesta, kot so neustrezni delovni položaji, pomanjkanje odmora ali neustrezna oprema, lahko prispeva k razvoju mišično-skeletnih motenj. Dolgotrajno sedenje ali stoječe delo brez ustreznih odmorov lahko povzroči bolečine v hrbtu, vratu in ramenih. Ponavljajoči se gibi, kot je tipkanje ali delo na tekočem traku, lahko vodijo do poškodb, kot je sindrom karpalnega kanala. Neustrezna oprema, kot so neprilagojeni stoli ali mize, lahko dodatno obremenjujejo telo in povečujejo tveganje za poškodbe. Ustrezna ergonomska ureditev delovnega mesta je ključna za preprečevanje teh težav.
V Sloveniji področje za poklicne bolezni in poškodbe pri delu urejata Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). ZPIZ-2 določa pravice zavarovancev v primeru invalidnosti zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, medtem ko ZVZD-1 nalaga delodajalcem obveznosti za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja.V primeru suma na poklicno bolezen ali poškodbo pri delu mora delodajalec dogodek prijaviti pristojnim institucijam, kot je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z ustreznimi obrazci. Zaposleni imajo v takšnih primerih pravico do nadomestila za bolniško odsotnost, povračila stroškov zdravljenja in morebitne odškodnine za trajne posledice. Prav tako lahko uveljavljajo pravico do invalidske pokojnine, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Za uveljavljanje teh pravic je pomembno, da so vsi postopki prijave in dokumentacija ustrezno izpolnjeni ter predloženi pristojnim institucijam.
Medicina dela, prometa in športa ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravja zaposlenih in zagotavljanju varnega delovnega okolja. Redni preventivni zdravstveni pregledi že zgodaj odkrijejo znake za poklicne bolezni in poškodbe oziroma določijo stopnjo tveganja.Strokovnjaki na tem področju ocenjujejo delazmožnost zaposlenih, svetujejo o prilagoditvah delovnega mesta ali nalog ter pomagajo pri načrtovanju rehabilitacije in postopnem vračanju zaposlenega na delo po poškodbi ali bolezni. S celovitim pristopom prispevajo k boljšemu zdravju delavcev in večji učinkovitosti na delovnem mestu.
Poklicne bolezni in poškodbe lahko močno vplivajo na kakovost življenja zaposlenih ter učinkovitost podjetij. Zato je ključnega pomena, da tako delodajalci kot zaposleni posvečajo pozornost preventivi, zgodnjemu odkrivanju težav in ustrezni rehabilitaciji. V LAM Care se zavedamo pomena celostne obravnave na področju medicine dela, prometa in športa. Naša ekipa strokovnjakov nudi prilagojene storitve, ki vključujejo preventivne preglede, oceno delazmožnosti ter podporo pri rehabilitaciji in vračanju na delo. S sodobnim pristopom in prilagodljivostjo potrebam posameznikov ter podjetij zagotavljamo kakovostno in učinkovito zdravstveno oskrbo.Za več informacij o naših storitvah ali za naročilo na pregled nas obiščite na lam.care ali nas kontaktirajte. Skupaj lahko poskrbimo za boljše zdravje in varnost na vašem delovnem mestu.
