Psihofizična pripravljenost pomeni sposobnost posameznika, da ustrezno, varno in učinkovito opravlja delovne naloge glede na kombinacijo telesnih, duševnih in kognitivnih dejavnikov. Gre za celostno stanje delovne sposobnosti, ki vključuje:
Takšna pripravljenost je nujna zlasti na delovnih mestih, kjer so prisotni fizični napori, odgovornost za varnost, hitre odločitve ali ponavljajoči se stresni dražljaji. Delavec, ki je psihofizično dobro pripravljen, se lažje prilagaja spremembam, bolje obvladuje nepredvidene situacije ter ohranja kakovost in varnost pri svojem delu.
Pomembno je poudariti, da se psihofizična pripravljenost ne ocenjuje zgolj enkrat – denimo ob zaposlitvi –, temveč se mora spremljati redno. Z leti, zaradi naravnega staranja, izčrpanosti, kroničnih bolezni, psihičnih obremenitev ali življenjskih sprememb, se lahko posameznikova pripravljenost bistveno spremeni. Redna ocena omogoča pravočasno zaznavanje sprememb in prilagajanje delovnih nalog ali podpore zaposlenemu.
Zato je psihofizična pripravljenost dinamičen pojem, ki zahteva sprotno spremljanje, aktivno upravljanje in vključevanje različnih strok (medicina dela, ergonomija, psihologija, kineziologija) za zagotavljanje dolgoročne delovne sposobnosti.
Ustrezna ocena psihofizične pripravljenosti zmanjšuje tveganje za:
Za delodajalca pomeni, da ima delovno silo, ki je usklajena z zahtevami delovnega mesta, za delavca pa čas, v katerem se lahko poglobi v svoje sposobnosti, obremenitve in potrebe.
Postopek se začne z oceno trenutne fizične in psihološke pripravljenosti posameznika. To lahko vključuje:
Takšna ocena omogoča individualiziran pristop k nadaljnji pripravi.
Glede na rezultate ocene se oblikuje program, ki je lahko individualen ali skupinski in prilagojen specifičnostim delovnega mesta.
Program lahko vključuje:
Takšen pristop ni omejen le na fizično kondicijo, temveč krepi celostno odpornost zaposlenih.
Učinkovitost programa temelji na:
Pomembno je, da program ni enkraten, temveč se razvija skladno s spremembami v delovnem okolju in pri posamezniku.
Oceno lahko izvajajo:
Ključno je, da oceno izvaja ustrezno usposobljeno osebje, ki lahko poveže telesne, kognitivne in psihološke dejavnike ter jih umesti v kontekst konkretnega delovnega mesta.
V podjetju z izmenskim delom v proizvodnji se je pokazalo, da so delavci v tretji izmeni pogosto poročali o utrujenosti, bolečinah v križu in znižani zbranosti. Po izvedeni oceni psihofizične pripravljenosti so bili uvedeni naslednji ukrepi:
Po treh mesecih je podjetje poročalo o večji delovni storilnosti, manjšem številu bolniških odsotnosti in boljšem vzdušju med zaposlenimi.
Ocena psihofizične pripravljenosti ni zgolj zdravstveni pregled. Gre za celovit pristop, ki povezuje telesno, duševno in delovno zmogljivost zaposlenih. Pravilno izvedena ocena omogoča prepoznavo tveganj, krepitev zmogljivosti in večjo varnost pri delu.
Za podjetja predstavlja pomembno orodje za izboljšanje delovnega okolja, za posameznika pa priložnost za boljše razumevanje lastnih zmožnosti, boljše počutje in večjo učinkovitost, zato je ključno, da se ocena psihofizične pripravljenosti izvaja redno, strokovno in v sodelovanju z zaposlenimi.
